Vsa področja programa
Varnost in javni red
aktiven pristop k varnosti in redu v javnem prostoru, več javne razsvetljave na temnih točkah in nočni obhodi mestnih redarjev tam, kjer to prebivalci dejansko potrebujejo, ter dosleden odziv na nasilje, grožnje, nadlegovanje, vandalizem in nevarno vedenje.
Preberi ukrepeStanovanjska politika
preusmeritev investicijskih prioritet iz gradnje velikih javnih objektov, ki niso namenjeni bivanju, h gradnji več dostopnih najemnih stanovanj.
Preberi ukrepePromet
ustavitev širjenja plačljivih parkirnih con in posodobitev ter optimiranje mestnega javnega prevoza.
Preberi ukrepeZdravstvo
reforma vodenja ZD Ljubljana, uvedba merljivih standardov dostopa do zdravnika in premislek o dolgoročni umestitvi UKC v mestu.
Preberi ukrepeParticipativni razvojni proračun sosesk
bistveno več denarja in odločanja neposredno v rokah četrtnih skupnosti.
Preberi ukrepeDigitalizacija in učinkovita mestna uprava
ena sama digitalna vstopna točka za vse mestne storitve, načelo »vsak podatek oddam samo enkrat« ter cilj, da se čas, ki ga občani porabijo za ključne postopke bistveno skrajša.
Preberi ukrepePODROČJE 01 / 06
Varnost in javni red
aktiven pristop k varnosti in redu v javnem prostoru, več javne razsvetljave na temnih točkah in nočni obhodi mestnih redarjev tam, kjer to prebivalci dejansko potrebujejo, ter dosleden odziv na nasilje, grožnje, nadlegovanje, vandalizem in nevarno vedenje.
-
Boljša usposobljenost in učinkovitost mestnega redarstva pri preprečevanju nezakonitih dejanj kot so agresivno beračenje, ulično nasilje, kraje in slikanje grafitov na nedovoljenih mestih.
-
Več javne razsvetljave na temnih točkah (parki, avtobusna postajališča, javna parkirišča, P+R), predvsem zunaj mestnega središča.
-
»Redar varuje«: nočni obhodi mestnih redarjev po izbranih temnih točkah – redarstvo kot varnostna mreža.
-
Varnost pred šolami: cone 30 km/h v okolici šol in v stanovanjskih soseskah ter varnejše šolske poti. Varnejši prehodi za pešce in preventivni programi (medvrstniško nasilje, zasvojenosti), ki jih bomo izvajali skupaj s šolami, starši in policijo.
-
Varni parki (Tivoli, Rožnik, Galjevica): pogostejši obhodi redarjev in boljša razsvetljava, pogostejše čiščenje in varen odvoz igel, terensko delo socialnih in zdravstvenih služb ter dosledno ukrepanje ob nasilju, nadlegovanju in preprodaji drog.
-
Umik odvisnikov z mestnih ulic s kombinacijo ukrepov kot so dostopno, nizkopražno (nadomestno) zdravljenje, zavetišče kot izhodišče in večja prisotnost redarjev in policije na ulici, kar v skrajnih primerih vključuje ciljano represijo – usmerjeno k preprečevanju nastajanja odprtih odvisniških prizorišč v MOL-u, ne pa proti uporabnikom samim. S tem preprečimo nastanek »odprte scene«, ne da bi uporabnike obenem izključili iz pomoči.
-
Ureditev varnih sob pod strogim zdravstvenim nadzorom z jasnim ciljem umika drog in odvrženih igel z javnih površin ter zmanjšanja prenosljivih okužb in smrti zaradi prevelikih odmerkov.
-
Sočutje do sočloveka in red v mestu nista v nasprotju. Ulica ne sme biti socialna politika Ljubljane. Brezdomstva ne bomo reševali s preganjanjem ljudi ali njihovim premikanjem iz ene ulice v sosednjo. Mesto mora ponuditi realno pot z ulice – nastanitev, socialno in zdravstveno pomoč – hkrati pa zagotavljati red in spoštovanje pravil v skupnem javnem prostoru.
PODROČJE 02 / 06
Stanovanjska politika
preusmeritev investicijskih prioritet iz gradnje velikih javnih objektov, ki niso namenjeni bivanju, h gradnji več dostopnih najemnih stanovanj.
-
Preusmeritev investicijskih prioritet – namesto v velike javne objekte, ki niso namenjeni bivanju, naj mesto več vlaga v gradnjo stroškovno dostopnih najemnih stanovanj v režiji JSS MOL, RSS in javno zasebnih partnerstev po dunajskem modelu – predvsem za mlade in mlade družine. S tem povezan korenit dvig sredstev za JSS MOL.
-
Uvedba gradnje najemnih stanovanj v javno-zasebnem partnerstvu po dunajskem modelu: mesto naj zasebnim izvajalcem zagotovi ugodno financiranje in zemljišča, v zameno pa bo njihov dobiček omejen – najemnikom lahko v tem modelu najemodajalci zaračunavajo zgolj »stroškovno« najemnino, ki krije stroške gradnje, vzdrževanja in financiranja, ne pa dobička, ki bi ga oblikoval trg.
-
Vzpostavitev enotne evidence vseh zemljišč, ki so v Ljubljani primerna za stanovanjsko gradnjo in je njihov lastnik država ali MOL, potem priprava postopkov, ki bodo gradnjo na njih dejansko omogočili (primer: del zemljišč nekdanje Šentviške vojašnice).
-
Več študentskih postelj in nastanitev za gostujoče profesorje in raziskovalce: skupaj z državo, Univerzo v Ljubljani in z uporabo evropskih sredstev preveriti lokacije za nove študentske domove in prenovo obstoječih stavb ter preučiti mestni nastanitveni sklad za akademsko osebje. S tem se razbremeni tudi najemni trg.
-
Višja sredstva za sofinanciranje energetske prenove stavb in za sofinanciranje zamenjave načinov ogrevanja, kar bo neposredno izboljšalo kakovost zraka v Ljubljani. Z državo in etažnimi lastniki spodbujamo tudi vgradnjo dvigal in protipotresno utrditev starejših blokov, prednostno tam, kjer živijo starejši in osebe z oviranostmi.
-
Podpiramo obstoječo omejitev kratkoročnega turističnega oddajanja (Airbnb) na julij in avgust.
-
Kadrovska stanovanja za deficitarne poklice v javnih službah.
-
Standard spremljevalne infrastrukture ob novogradnji (vrtec, šola, prometna ureditev, zelene in igralne površine): nova stanovanjska gradnja mora izboljšati življenjsko okolje tudi obstoječim prebivalcem sosesk.
PODROČJE 03 / 06
Promet
ustavitev širjenja plačljivih parkirnih con in posodobitev ter optimiranje mestnega javnega prevoza.
-
Nesprejemljivost nadaljnje širitve plačljivih parkirnih con (Cona 3) na stanovanjske soseske zunaj centra, kar še posebej velja za zemljišča s pravno ne do konca razčiščenim lastništvom, za katera teče postopek po ZVEtL-1. Občina mora za vsako izmed takih zemljišč v sodelovanju s stanovalci konstruktivno poiskati rešitev.
-
Kratkoročno dvig sredstev za LPP, višja frekvenca vožnje avtobusov, uvedba nočnih linij ter smiselna reorganizacija poteka linij, vse na podlagi zajema realnih podatkov, simulacij in uporabe umetne inteligence (UI).
-
Srednjeročno in daljnoročno (fazna) izgradnja mestne železnice z dvema glavnima linijama Stanežiče–Center–Rudnik in Črnuče–Center–Fužine, ki bo po vpadnicah večinoma potekala kot hitri tramvaj na ločenem vozišču, skozi mestno središče pa v skupnem predoru. Pogoj za ta strateški projekt je kombinirano financiranje MOL, države, EU in javno zasebnega partnerstva.
-
Za dnevne migrante in turiste povečanje kapacitet P+R parkirišč na obrobju mesta namesto gradnje novih parkirišč zanje v mestnem središču.
-
Za meščane gradnja cenovno dostopnih garažnih hiš na območjih, ki so že zdaj namenjena parkiranju ali pa so tam že (večinoma opuščene) garaže. Večino parkirnih mest v njih namenimo stanovalcem, delež mest za dnevne obiskovalce pa je manjši. Na ulicah in površinah, ki se z umikom parkiranja sprostijo, uredimo igrišča, zelenice, klopi in komunalne otoke – vračamo ulico ljudem.
PODROČJE 04 / 06
Zdravstvo
reforma vodenja ZD Ljubljana, uvedba merljivih standardov dostopa do zdravnika in premislek o dolgoročni umestitvi UKC v mestu.
-
V prvem letu izvedba upravljavske reforme ZD Ljubljana z uvedbo merljivih standardov dostopa do zdravnika.
-
Evaluacijo ukrepa »administrativnih dni«, za katerega se domneva, da dodatno otežuje dostop do zdravnika, in odpravo tega ukrepa, če evaluacija to potrdi. Preverili bomo, ali je bila rešitev iz leta 2022, v okviru katere se je splošna nujna medicinska pomoč (SNMP) iz ZD Ljubljana prenesla na UKC Ljubljana, pravilna. Če ni bila, jo je treba popraviti.
-
Zdravniki in medicinske sestre so za Ljubljano ključnega pomena. Da jih pridobimo in obdržimo v ZD Ljubljana, je treba povečati fond kadrovskih stanovanj zanje. Drugi ukrepi za pridobivanje zdravstvenega kadra za ZD Ljubljana: ugodnejše parkiranje ob delovnem mestu, pomoč pri selitvi, štipendije z zavezo poznejše zaposlitve v ljubljanski javni zdravstveni mreži.
-
Ljubljana mora državi ponuditi lokacijo, prostorske pogoje in partnerski model za nov zdravstveni center ob obvoznici. Preveriti je namreč treba dolgoročno možnost selitve UKC iz trenutne lokacije na lokacijo ob ljubljanski obvoznici, kar bi v prometnem smislu razbremenilo mestno središče.
PODROČJE 05 / 06
Participativni razvojni proračun sosesk
bistveno več denarja in odločanja neposredno v rokah četrtnih skupnosti.
-
Uvedba resničnega participativnega proračuna s postopnim dvigom sredstev za izvedbo manjših investicij in projektov na podlagi predlogov občanov in četrtnih svetnikov iz današnjih 0,15 % mestnega proračuna na vsaj 1 %.
-
Poročanje o proračunu MOL in njegovi realizaciji v obliki, iz katere bo, kjer je to le mogoče, razvidno, kateri projekti so bili realizirani na območju posamezne četrtne skupnosti in kakšna je bila njihova vrednost.
-
Decentralizacija – premik fokusa investicij iz centra mesta tudi na druge, bolj obrobne četrtne skupnosti.
-
Enoten spletni seznam in možnost rezervacij mestnih prostorov v četrtnih skupnostih (dvorane, kulturni objekti, prostori v šolah in športnih objektih zunaj rednega časa) z jasnimi in enakimi pravili ter prednostjo za neprofitne programe prebivalcev, mladih, starejših in družin.
PODROČJE 06 / 06
Digitalizacija in učinkovita mestna uprava
ena sama digitalna vstopna točka za vse mestne storitve, načelo »vsak podatek oddam samo enkrat« ter cilj, da se čas, ki ga občani porabijo za ključne postopke bistveno skrajša.
-
Ena sama digitalna vstopna točka za vse mestne storitve, kjer občan na enem mestu odda vlogo, spremlja njeno obravnavo (od prejema do zaključka, z opozarjanjem na roke), ureja parkiranje in komunalne storitve, prijavlja težave in sodeluje pri participativnem proračunu.
-
Načelo »vsak podatek samo enkrat«: MOL podatka, ki ga že ima, od občana ne zahteva ponovno, ampak ga ob spoštovanju zakonodaje uporabi tam, kjer ga potrebuje. Občan ne sme biti povezovalec med mestnimi institucijami.
-
Digitalni reset MOL: pregled najpomembnejših postopkov v mestni upravi, Javnem holdingu Ljubljana, javnih podjetjih, zavodih in skladih (trajanje, ročni koraki, podvajanje, stroški). Najprej presodimo, ali postopek sploh potrebujemo, potem ga poenostavimo in šele nato digitaliziramo. Cilj: do leta 2030 za najmanj polovico skrajšati čas, ki ga občani porabijo za ključne postopke z mestom.
-
MOL kot en sam sistem: skupni standardi za izmenjavo podatkov, informacijsko varnost in uporabo UI, skupne nabave programske opreme, licenc in kibernetske varnosti ter za vsak večji digitalni projekt poslovni primer (stroški, prihranki, čas povrnitve) in merljiv učinek.
-
Odločanje na podlagi podatkov in varna uporaba UI: nadzorna plošča s ključnimi kazalniki mesta (promet, energija, zrak, odpadki, investicije, stanovanjska politika), digitalni dvojček za simulacijo večjih posegov (»najprej testirajmo, potem gradimo«) ter UI za pripravo, analizo in rutinsko delo – UI predlaga, človek odloča in prevzema odgovornost.
Povej Klemnu
Vaša vprašanja, predlogi in ideje
za boljšo Ljubljano.