Moja zgodba
Odraščal sem v Pirničah, tik za mejo Ljubljane, v mestu pa živim že več kot trideset let. Dom imam med centrom in Šiško, dvema deloma mesta, od katerih ima vsak svoj značaj in ritem.
Ob sobotah naredim svoj ljubljanski krog. Vstajam prvi. Ko še domači spijo, grem po kruh na Vič, po zajtrku na koseško tržnico po sadje k Minirju, nato pa še na centralno. Če nimam planov za kosilo, zavijem v ribarnico k Alešu in Azri, zelenjavo pa naberem pri branjevkah. Sledi obvezna kava in klepet s prijatelji, na poti domov pa se še ustavim po šopek rož pri Andražu in Aljažu na Igriški. Med potjo skoraj vedno poberem kakšno smet s tal – navada, ki se je ne znebim, ker me smeti na tleh resnično motijo. S psom prehodiva veliko zelenih predelov po vsem mestu, zvečer pa greva vedno po istih ulicah; kje je temno, vem na pamet. Nič posebnega – a prav zaradi teh drobnih reči je Ljubljana zame dom in ne samo naslov.
Ti krogi te naučijo nečesa, česar ni v nobenem proračunu: kakovost življenja v mestu se meri v podrobnostih. Kako hitro prideš v službo. Ali dobiš termin pri zdravniku. Ali je soseska zvečer varna in zjutraj urejena. Velike investicije so vidne, te stvari pa čutimo vsak dan.
Z velikimi številkami imam dovolj izkušenj. Vrsto let sem v gospodarstvu vodil in nadziral podjetja, sodeloval pri prestrukturiranjih in sprejemal odločitve, za katere sem odgovarjal. Kot minister za finance sem upravljal milijardne proračune in izvajal reforme. Iz obojega sem prinesel preprosto načelo: dobra ideja ni dovolj. Vedeti moraš, kako jo boš uresničil, koliko bo stala, kdo bo zanjo odgovoren in kaj se bo zaradi nje spremenilo.
Za vsako proračunsko postavko so ljudje. Na državni ravni je ta povezava dolga, na lokalni je kratka – v mestu se posledica odločitve pokaže v enem letu, pogosto na ulici pred tvojim blokom. Prav zato me lokalna raven zanima.
Blizu so mi nove tehnologije in umetna inteligenca – ne zaradi tehnologije same, ampak zato, ker lahko javne storitve naredijo preprostejše in hitrejše: manj obrazcev, krajše čakanje, avtobus, ki pride takrat, ko piše.
Ljubljana je v zadnjih dvajsetih letih postala lepša in bolj priljubljena. Zdaj potrebujemo novo poglavje – drugačne prioritete, ne le nadaljevanje. Svoje izkušnje iz gospodarstva in države želim uporabiti za mesto, v katerem bomo uspeh merili po tem, kako dobro se v njem živi.
